PAŠTA S TUNO

by bratinov

IMG_3546

IMG_3581

IMG_3557

IMG_3640

IMG_3517

IMG_3648

IMG_3662

IMG_3742

 

Pašta s tuno je temeljni kamen predvsem študentske prehrane, zato je ta jed še posebej zbudila naše zanimanje na meniju majhne tratorie v Palmanovi. Seveda je tukaj govora o zanimivem zvezdasto oblikovanem mestecu, in ne o bližnji popularni nakupovalni destinaciji, kjer se je v devetdesetih kupovalo plastične vrtne garniture. Glede na izgled gostilne se je dalo sklepati, da v njihovi kuhinji tuna kakopak ne plava v konzervi. Domneva se je izkazala za pravilno, ko se je na mizi znašel krožnik po citrusih dišeče pašte, med katero so se bohotili lepo zapečeni koščki sveže tune.

Jed je kar klicala po ponovitvi, zato smo se jo v Bratinovem kuhinjskem laboratoriju lotili ob prvi priložnosti. Za malo sočnosti smo dodali še pest češnjevih paradižnikov, ki sicer niso še ravno v svoji optimalni sezoni, se pa tu in tam že dobijo kakšni južnoitaljanski primerki, ki že malo dišijo po poletju in so kar dobra tolažba po zimski sezoni.

Procedura je zelo enostavna, gre pa tako:

Svežo tuno narežemo na enako velike kocke, jih na hitro opečemo na olivnem olju, nato dodamo na drobno narezano limonino lupinico (če imate srečo uporabite domače, drugače nekje poiščite tiste brez površinske kemije) in razpolovljene češnjeve paradižnike. Solimo, popramo, dodamo ščep grobo mletega čilija (ali košček svežega) in parkrat potresemo ponev, da se vsebina dobro premeša, nato pa malo zmanjšamo ogenj in še malo pokuhamo, da se paradižniki zmehčajo. V ponev stresemo kuhane trofie (lahko tudi casarecce ali fusille ali…) in jih med stresanjem in mešanjem v omaki kuhamo še par minut. Teh par minut seveda odštejemo pri predhodnem kuhanju pašte, saj nočemo končati z razkuhano brozgo. Porcije preselimo na krožnike in dodamo še šopek svežega zelenja v našem primeru mlade vrtne kreše. Uspešno kuho proslavimo s flašo zelo suhega prosecca, ki se odlično pije pred, med in po tej jedi.