GIN
by bratinov
Zgodba o ginu se začne na Nizozemskem, kjer so, nekje v 17. stoletju, začeli destilirati zvarek aromatiziran z brinovimi jagodami, ki so ga imenovali Jenever (Genever) in so ga uporabljali pretežno v medicinske namene. Potem pa so se tam pojavili Britanski vojaki, ki so kmalu ugotovili, da jih štamprle ali dva gina pred bitko lepo pogreje, obenem pa so še malo bolj pogumni, zato se je gina prijel vzdevek “Dutch courage”. Seveda ni trajalo prav dolgo, da so ga začeli tudi v Angliji destilirati v ogromnih količinah in kmalu je namesto prijetne pijače postal nacionalni problem. Zaradi slabe kvalitete destilata so mu pogosto dodajali sladkor, ki je malo ublažil precej slab okus. Šele z izumom kolonske destilacije se je kasneje razvil t.i. London dry gin.
Gin z razliko od našega – Kraškega brinjevca ni destilat brinovih jagod, ampak je z njimi samo “odišavljen”. Nevtralna osnova gina je običajno grain spirit – destilat na osnovi različnih žit, podobno kot pri blended whiskyu. Svojo značilno aromo pridobi iz različnih zelišč, ki se mu jih dodaja med destilacijo. Najpomembnejši in edini predpisani dodatek so brinove jagode, ostali pa so odvisni od skrivne recepture posamezne destilarne: olupek pomaranče, limone, koriander, cimet, kardamom, janež itd. Pri zgoraj ovekovečenemu škotskem posebnežu Hendricksu so to kumare in lističi vrtnic. Zato je tudi v gintonicu pripravljenim s Hendrick’s ginom vedno rezina kumare in nikoli limeta. Sliši se malo nenavadno, okus pa je fantastičen. Glede na to kako se ginu dodajajo zelišča, jih lahko ločimo v tri kategorije. Prvi najbolj masovno proizvedeni in najcenejši je gin pri katerem v nevtralen destilat primešajo ekstrakte in arome brinja ter ostalih dodatkov. Precej boljša je druga varianta, pri kateri zelišča za določen čas namočijo (macerirajo) v osnovi-alkoholu in ga nato ponovno destilirajo. Še bolj prefinjen pa je postopek pri katerem se zelišča postavi v posebne perforirane košare, ki se jih obesi v vrat kotla, tako da alkoholni hlapi med destilacijo prehajajo prek njih in se navzamejo njihovih arom. To so tako imenovani “vapor infused” gini. Gini se načeloma ne starajo in ne zorijo v sodih razen nekaj izjem. Dober gin se lahko se pije čist, najbolj pogosto pa pristane v obliki različnih cocktailov.
Gin tonic je nastal kot precej elegantna rešitev problema z malarijo, ki so ga imeli Britanski vojaki v Indiji. Kot antimalarik je sicer nastopal kinin v toniku in ne gin, ampak očitno ni bil nobeden navdušen, da bi srkal samo grenki tonic.
Hendrick’s gin tonic
Visok ozek kozarec – collins napolnimo z ledom, prelijemo s 6 cl gina, ter dodamo tonik in rezine sveže kumare. Pri ostalih ginih namesto kumare uporabimo limeto.
Martini je eden izmed najbolj minimalističnih in tudi najbolj slavnih cocktailov. Bond je preferiral varianto z vodko – shaken not stirred kakopak, stric Churchill pa zelo suho varianto, ki skoraj ni vsebovala vermuta. Postrežen ledeno hladen (a brez ledu v kozarcu!) in z obvezno olivo.
Kozarec za martini napolnimo z drobljenim ledom. Mešalni kozarec napolnimo z ledenimi kockami, dodamo 5 cl gina, 1 cl suhega vermuta (po želji lahko še manj) in z barsko žlico mešamo cca eno minuto, tako da se pijača dobro ohladi, obenem pa se led ne sme preveč stopit, saj bo preveč razredčil martini. Iz martini kozarca izpraznimo led, vanj precedimo pripravljen martini in dodamo olivo na palčki.
Negroni je tipičen italijanski aperitiv coctail, poimenovan po grofu Camillu Negroni, ki si je zaželel svojo verzijo znanega cocktaila Americano, z ginom namesto sode. V mešalnem kozarcu z ledom zmešamo 3 cl gina, 3 cl camparija in 3 cl rdečega vermuta. Precedimo v kozarec in dodamo rezino pomaranče.
.
O madonca, s kumarco pa še nisem pila GT. Bo treba to popravit čimprej!
sicer tudi ni še polna sezona kumarc in gintonicov, tako da imaš še dovolj časa, da se oborožiš s flašo Hendricksa
Bom to nasi Neni posredovala, da naslednic zmesa neki pitnega!
in vse pohvale za blog!! Lep za oci in lpo napisano..
Hvala
komentar od barmanke nene pa še čakamo
Noro… noro dober poust in še bolj nore fotke!
RESPECT!
hvala!
Mmmm, Hendricks …
in ta varianta s kumarami sploh ni slaba!
kumara je obvezna
Najprej: hvala avtorju za širjenje dobre prakse in zavedanja o GT s kumaro. Upam, da bo tako kakšnemu dodatnemu lokalu kliknilo, da bi jih imeli v ponudbi.
Občestvu: kumare so tako sijajna stvar v GTju, da pristajajo skoraj vsem ginom (kot izjema mora Bombay Saphire, seveda pa je to stvar osebnega okusa). Sploh kakšnim zelo ostro suhim ali preprosto slabim.
In še nekaj: če se vam poleti primeri, da zmanjka kumaric, je odličen nadomestek tudi beli ostanek skorje lubenice, ki ste ga ravno imeli namen vreči s palube.
Pa spet avtorju: En fortissimo aplavz za zelo lep in prijeten blog!
Pa skoraj bi pozabil: s stališča trženja in oblikovanja si je vredno ogledati Hendrick’sovo uradno spletno mesto.
)
(Ne prilagam linka, da ne bo preveč zasmrdelo po oglaševanju, čeprav že zaudarja, in čeprav ne bi smelo.
Hvala! Dobra ideja to z olupkom lubenice, bomo sprobali ob priliki. V sezoni lubenic seveda
Zanimivo, nisem še poskusila, ampak očitno bo treba
Sem ravno pred kratkim prebrala, da so delali neko raziskavo hotelskih barov in je gin baje 3. najbolj prodajana alkoholna pijača, gin tonic pa je bil menda tudi najljubša pijača kraljice matere. So pa ful fajne tele pijače Fever Tree-ja, sploh Ginger beer
Hendrick’s obvezno s kumarico. Sicer smo pa našlo Saffron Gin Gabriel Boudier Dijon, ki je noro aromatičen in se odlično pije tudi brez tonika ali ginger ala.
Hmm.. nisem še imel prilike sprobat. Evo.. dodan na listo
Drugače pa meni je tudi Hendricks super brez vsega.
Manjka se zveže mlet poper z Hendricksom in kumaro